V bližini tišine

Dvojezična izdaja (bengalska in slovenska)

 

Avtorica: Dr. Glorjana Veber

Prevod: Razia Sultana

Uredil: Prof. Dr. Musuduzzaman

 

234 strani, 41 pesmi

 

(povzeto iz uvoda knjige)

 

Poezija Glorjane Veber nas spominja na besede slavnega bangladeškega mistika, pesnika, pevca in svetnika Lalona Fakirja iz 18. stoletja: »Kakšno bivališče naj naredim na praznem?«

 

Prav tako na besede prvega azijskega prejemnika Nobelove nagrade Rabindranatha Tagoreja, ki se ga je misel o človeškem niču globoko dotaknila.

 

Vebrova je pesnica, ki je izredno navdahnjena z občutkom človeštva. Ko razmišlja o praznini človeških bitij in dobrem počutju človeške rase, ustvarja t. i. dihalni prostor našega preživetja.

 

Nemoč življenja združuje z njegovo zmožnostjo in ju orkestrira v specifično obliko poezije avtorici uspe v poeziji konfliktnost idej transformirati v harmonijo. Spoznamo, kako neverjetne so njene kreacije, kako ostro in globoko je njeno opazovanje. 

 

Bralca navduši z občutkom obstoja in neobstoja hkrati ter se s tem globoko dotakne njegovega notranjega sveta. Drži ga s celovitostjo in zrelostjo, s katerima zapolni praznino. 

 

Ko si v nekem trenutku življenja želimo prekinitve z ustaljenim in navezanostjo, sta samota in odmaknjenost nujna za razvoj naše zavesti.

 

Glorjanina poezija to potrjuje, kar je hkrati razlog, da ji vse v življenju predstavlja poezijo. Ko hodi, hodi pot poezije tako, da lahko bralci dihajo njeno senzibilnost. Njene vesoljske razsežnosti ne moremo videti, a si jo lahko predstavljamo in jo čutimo v mislih.

 

Iz njene poezije, kot celovitega telesa, valovijo nežna brezbrižnost, praznina in estetska harmonija sveta. Želi identificirati posameznikovo bivanje, da bi v njem občutili čudovitost življenja.

 

Zato se Glorjanino ubesedovanje trenutkov življenja običajnih ljudi povezuje v kozmično in globalno areno. Tudi Mallarmé je med drugim dejal: »Naloga literature je, da drži zrcalo narave.«

 

Njena pesniška duša oz. duh je dvignjen na način, da deluje kot ogledalo, v katerem se zrcali zunanji svet. Ta ji pomaga videti in pisati pesmi – avtoričino poezijo odlikuje ravno osvetlitev stvarnega sveta v globoki povezavi z duhovnostjo.

 

Glorjana Veber je zelo močan glas sodobne slovenske poezije, ki ima avtentično lepoto, vrhunskost in svojevrstno razsežnost. Sprejema filozofijo in psihologijo, ki ji služita za »orkestriranje« s podobami in besedami.

 

Tovrstna kombinacija je edinstvenost njene poezije oz. kot jo opisuje Eliot: pomeni »novost« oz. »novo« – v tem pogledu bi lahko zato dobila prestižno mesto v svetovni poeziji.

 

V njej odraža misli človeškega ljudstva, ki hrepeni po življenju v nediskriminatornem svetu. Da bi ta svet slišali in prepoznali, v svojih pesmih jasno »glasuje« za socialno pravičnost, ki jo povzdigne do zahteve po svetovni pravičnosti.

 

Njen glas lahko zato poimenujemo glas svetovnega človeštva.

 

Bralci bodo Glorjanino poezijo oboževali. Razlog je v privlačnosti njene poezije, ki nas popelje k bližinam in globinam.

 

 

Prof. Dr. Musuduzzaman – pesnik, kritik, prevajalec, urednik in profesor literature na Univerzi v Daki

Tiskana Knjiga "V bližini tišine" 1 kos

€25.00Price